Veleposlaništvo RS Beograd /Gospodarstvo /

Gospodarstvo Srbije

Srbija je po l. 2002 stopila na pot hitre tranzicije, katere osnovni cilj je afirmacija in razvoj tržnega gospodarstva ter vključevanje v svetovne gospodarske tokove. Marca 2012 je dobila status kandidatke za EU in januarja 2014 še formalen začetek pogajanj ter pogajalski okvir z EU. Začetek pogajanj ima za Srbijo močno simbolno vrednost, saj pomeni začetek sprememb v srbski družbi. Javna podpora vstopu Srbije v EU se giblje okoli 55%.

Po zabeleženem 1,8% padcu BDP l. 2014, je bila rast srbskega gospodarstva tudi v prvem kvartalu letošnjega leta negativna in sicer za 1,9%. Po oceni domačih analitikov letos še ni pričakovati gospodarske rasti. EBRD za Srbijo načrtuje 0,5% gospodarsko rast, EK pa padec rasti v višini 0,1%.

Makroekonomski kazalci

Tabela 1: Osnovni makroekonomski pokazatelji

Indikatorji

2009

2010

2011

2012


2013

 

 2014  

 

I
2015

Rast BDP v %

-3,1

0,6

1,4

-1,0

2,6

-1,8

-1,8

St. inflacije v %

6,6

10,3

7,0

12,2

2,2

1,7

 

Izvoz v mio EUR

8.043

9.515

11.145

11.469

13.937

14.451

3.527

St. rasti izvoza v %

-16,1

18,3

17,1

2,9

21,5

3,7

6,7

Uvoz v mio EUR

13.099

14.244

16.487

16.992

17.782

18.096

4.432

St. rasti uvoza v %

-28,3

8,7

15,7

3,1

4,7

1,8

7,1

Tekoči račun plačilne bilance v mio EUR

-2.032

-2.037

-3.656

-3.671

-2.098

-1.985

-450

Tekoči račun plačilne bilance v % BDP

-6,6

-6,8

-10,9

-11,6

-6,1

-6,0

-6,2

St. nezaposlenosti v %

16,1

19,2

23,0

23,9

22,1

18,9

19,2

Plače v EUR

337,4

330,1

372,5

364,5

388,6

379,3

344,0

Proračun primanjkljaj/presežek v % BDP

-3,2

-3,4

-4,0

-5,9

-5,2

-6,4

 

Javni dolg (notranji+zunanji) v % BDP

32,8

41,8

45,4

56,2

59,6

71,0

 

RSD/USD devizni tečaj

67,47

77,91

73,34

88,12

85,17

88,54

108,15

RSD/USD devizni tečaj, konec leta

66,73

79,28

80,87

86,18

83,13

99,46

111,42

RSD/EUR devizni tečaj

93,95

103,04

101,95

113,13

113,14

117,31

121,50

RSD/EUR devizni tečaj, konec leta

95,89

105,50

104,64

113,72

114,64

120,96

120,22

BDP (v mio EUR)

30.655

29.766

33.424

31.683

34.263

33.075

7,221

Vir: Narodna banka Republike Srbije

Industrijska proizvodnja je bila lani v primerjavi s povprečjem l. 2013 nižja za 6,5%. Industrijska proizvodnja v prvih 3 mesecih letos je bila manjša za 2% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji padec je bil zabeležen v sektorju rudarstva, največja rast pa v sektorju predelovalne industrije.

Gospodarska politika vlade 

Prednostne naloge vlade so usmerjene v prizadevanja za napredovanje pogajanj z EU, krepitev gospodarstva in socialne odgovornosti, boj proti kriminalu in korupciji ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. V okviru krepitve gospodarstva so ključne naloge dokončanje privatizacije, strukturne reforme in izboljšanje investicijske klime ter boj proti sivi ekonomiji. Vlada je konec ll. 2014 sprejela nekatere reformne zakone, kot so Zakon o privatizaciji, Zakon o spremembah zakona o stečaju, Zakon o delu idr.

Mednarodni denarni sklad je februarja letos Srbiji odobril triletni aranžma v višini 1,2 mio EUR, kar je nedvomno priznanje srbski vladi za njene napore na področju gospodarskih reform.

Zunanja trgovina

Gospodarstvo države je usmerjeno na trge EU in JVE regije. Regionalna usmerjenost je deloma podedovana iz preteklosti, ob tem pa je tudi racionalna gospodarska izbira, ki služi kot pomemben instrument v procesu stabilizacije in približevanja države EU. Najvažnejši izvozni zunanjetrgovinski partnerji Srbije so: Italija, Nemčija, Ruska federacija in BiH. Na strani uvoza so najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji: Ruska federacija, Nemčija, Italija in Kitajska. EU je najpomembnejši srbski partner s 64% deležem v skupni blagovni menjavi s tujino. Od l. 2009 se je srbski izvoz v EU povečal za 60%, kar je precej več kot je znašala rast uvoza iz EU. Slednje je rezultiralo v zmanjšanju trgovinskega deficita in dvigu pokritosti uvoza z izvozom iz 50% (l. 2009) na 70% (l. 2013). Srbija na področju menjave kmetijskih proizvodov z EU izkazuje presežek, kar 52% skupnega izvoza tega sektorja je namenjeno na trge EU.

Izvoz Srbije

 

2012

2013

2014

 

v mio EUR

%

v mio EUR

%

v mio EUR

%

EU

5.132,3

58,1

6.907,2

62,8

7.204,1

64,6

CEFTA

2.555,7

28,9

1.945,8

17,7

2.014,9

18,1

Ruska federacija

676,8

7,6

799,0

7,3

774,5

6,9

ZDA

76,7

0,9

369,5

3,3

235,4

2,1

Kitajska

15,8

0,2

16,5

0,2

10,8

0,1

Ostalo

380,5

4,3

961,0

8,7

917,3

8,2

Izvoz skupaj

8.837,8

100,00

10.999,0

100,00

11.157,0

100,00

Vir: Zavod Republike Srbije za statistiko

Uvoz Srbije

 

2012

            2013

             2014

 

v mio EUR

%

v mio EUR

%

v mio EUR

%

EU

8.600,0 

58,2

9.560,8 

61,8

9.802,6

63,1

CEFTA

1.211,4 

8,2

672,5 

4,3

644,1

4,1

Ruska federacija

1.608,0 

10,9

1.428,8 

9,3

1.756,7

11,3

ZDA

246,5 

1,7

230,6 

1,5

210,1

1,4

Kitajska

1.078,9 

7,3

1.136,2 

7,4

1.174,9

7,6

ostalo

2.037,3 

13,7

2.434,4 

15,7

1.937,9

12,5

Uvoz skupaj

14.782,1 

100,0

15.463,3 

100,0

15.526,3

100,0

Vir: Zavod Republike Srbije za statistiko

Gospodarsko sodelovanje Slovenije s Srbijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Srbijo 2006-2014 

Leto

Izvoz

Uvoz

Skupaj

Saldo

Pokritost uvoza

z izvozom

 

 

 

 

 

 

v tisoč EUR

v tisoč EUR

v tisoč EUR

v tisoč EUR

v %

2006

509.038 

239.252 

748.290 

269.786 

47,00

2007

669.928 

352.080 

1.022.008 

317.848 

52,55

2008

708.496 

383.016 

1.091.512 

325.480 

54,06

2009

560.870 

260.934 

821.804 

299.936 

46,52

2010

593.203 

356.321 

949.524 

236.882 

60,07

2011

616.620 

415.368 

1.031.988 

201.252 

67,36

2012

654.504

363.888

1.018.392

290.616

55,60

2013

664.816

411.940

1.076.756

252.876

61,96

2014

658.393

415.232

1.073.625

243.161

63,07

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Blagovna menjava med državama je l. 2014 dosegla 1.073,6 mio EUR, kar je 0,3% manj kot l. 2013. Srbija v blagovni menjavi Slovenije s tujino zaseda 10. mesto, 9. na izvozni in 13. na uvozni strani. Slovenija s Srbijo opravi 2,5 % blagovne menjave, 2,9 % na izvozni in 1,8 % na uvozni strani. Glavni izvozni proizvodi v Srbijo so: zdravila, hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje, pnevmatične gume, pralni stroji, elektro-termični aparati in naprave za gospodinjstvo ter ostalo. Glavni uvozni proizvodi so: plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, surov aluminij, zračne ali vakuumske črpalke, sedeži, bakrovi odpadki in ostanki.

Neposredne tuje investicije

Podatki Banke Slovenije kažejo, da je bila od l. 2003 naprej (z izjemo l. 2008, ko je bila na prvem mestu)  Srbija druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb s 1.202 mio EUR (23,2% deležem v vseh neposrednih naložbah) po podatkih za konec l. 2013. Največ so v Srbijo vlagale gospodarske družbe iz dejavnosti: trgovina na drobno (brez motornih vozil), finančne storitve (brez zavarovalništva in pokojninskih skladov), posredništva in trgovine na debelo, telekomunikacij in upravljanja podjetij, podjetniškega in poslovnega svetovanja.

Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec l. 2013 v Sloveniji 55 mio EUR neposrednih naložb iz Srbije oz. 0,6% vseh.

Slovenska podjetja v Srbiji

Po evidenci Agencije za gospodarske registre Republike Srbije je v Srbiji registrirano preko 1.500 podjetij s kapitalom, ki je slovenskega porekla. Ta podjetja  zaposlujejo več kot 30.000 ljudi.  

Največje število zaposlenih izkazujejo naslednja podjetja: Livnica Kikinda (v lasti Cimosa), Gorenje (v Srbiji ima tri podjetja), Varnost Fitep (v lasti Varnost Maribor), Impol Seval, Don Don, Perutnina Ptuj Topiko, Triglav in NLB. 

Gorenje sodi med največje izvoznike iz Srbije, Impol Seval pa med največje izvoznike iz Srbije v Rusko federacijo.

Turizem

L. 2014 je Slovenijo obiskalo 80.076 srbskih turistov, ki so opravili 201.867 nočitev. Število njihovih prihodov je bilo v primerjavi z l. 2013 za 0,8% višje, število nočitev pa za 0,7% nižje. Turisti iz Srbije predstavljajo 2,3% vseh tujih turistov v Sloveniji po številu prihodov in 2,2% po številu nočitev.  
Koristni kontakti v Srbiji:
Vlada Republike Srbije: http://www.srbija.gov.rs/vlada/
Ministrstvo za finance: http://www.mfin.gov.rs/
Ministrstvo za zunanje zadeve: http://www.mfa.gov.rs/
Ministrstvo za gradbeništvo, promet in infrastrukturo: http://www.mgsi.gov.rs/
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: http://www.mpzzs.gov.rs/
Ministrstvo za rudarstvo in energetiko http://www.mre.gov.rs/
Ministrstvo za zunanjo in notranjo trgovino turizem in telekomunikacijo: http://mtt.gov.rs/
Pisarna za evropske integracije: http://www.seio.gov.rs/
Gospodarska zbornica Srbije: http://www.pks.rs/
Agenciji za gospodarske registre: http://www.apr.gov.rs/
Agencije za tuja vlaganja in promocijo izvoza: http://www.siepa.gov.rs/
Agencija za privatizacijo: http://www.priv.rs/
Narodna banka Srbije: http://www.nbs.rs/
Zavod za statistiko Srbije: http://webrzs.stat.gov.rs/
Beograjska borza: http://www.belex.rs/
Centralni register vrednostnih papirjev: http://www.crhov.rs/
Turistična organizacija Srbije: http://www.srbija.travel
Slovenski poslovni klub Beograd: http://www.spk.rs/
Delegacija EU v Srbiji: http://www.europa.rs/